Nataša Hvala

Na Senici je nekoč živela divja in velika ženska. Pravili so, da je bila tako velika, da je z eno nogo stala na Senici z drugo pa na Logarščah in v Bači prala cunje. No, jaz mislim, da jo je človeški strah malo povečal. V resnici je bila le velikanka, Preberi več…

Sedela sem na starem štoru malo nad potjo na Senico. Zaprla sem oči in odprla ušesa. Veter je premikal liste in ustvarjal nežen šum. Bila sem čisto pri miru. Niti malo se nisem premaknila, da ne bi zmotila zvokov. Kmalu je šumenje bukovih listov postalo nežen šepet. Poskušala sem odpreti Preberi več…