MlekARTz > Blog > Nekategorizirano > Ženstveno

Ženstveno

Drage prijateljice in ostali naključni bralci, bralke.

Moj včerajšnji zapis ni bil klic na pomoč. Bilo je samo čvekanje v splet, hvalnica čudoviti naravi, ki me obkroža. Hvaležnost za priložnost, ki mi je dana. Hvala za lepe besede in ponujeno sodelovanje. Upam, da nisem izpadla nehvaležna, če nisem zgrabila ponujene roke.

Danes je dan žena. Dan, ko so ženske postavljene v prvi plan. Dan, ko marsikdo navrže, da je brezveze, da je izrojeno. Ni. Lepoto ženske je potrebno častiti vsak dan, vsaj enkrat pa malo bolj izpostaviti, da se je res vsi zavemo.

Ne želim zapostavljati moških. Vesela sem, da so še vedno tu okrog mene. Brez svojega moškega ne bi bila tako ženska kot sem. Želim pa si na prestol postaviti žensko, mati, hči, borko. Njo od katere se pričakuje, da bo vse zmogla. Da bo ohranila našo bit. Njo, s katero lahko delaš vse, pa bo preživela. Ko razmišljam o ženski, vidim pred seboj svet, ki me obdaja. Rumene popke forzicije, ki se bodo vsak čas razpihnili in bo pod oknom zasijalo še eno sonce. Slišim čebele, ki se pasejo na cvetovih marelice. Njeno moč, ko svetloba razsvetli nočno nebo. Tu čutim energijo ženske, njeno moč, da nas vse našeška po riti, ker nismo pridni. Za vsako lahkomiselno odvrženo smet nas bo kaznovala. Za brezčutno uničevanje bitij nam bo navila uha.

Neotipljivo njo, ki se razdaja do onemoglosti. Njo, ki vsak dan na krožnik postavi najboljše kar zmore.

Nehote se ozrem po njej, ki me je spravila na svet. Izčrpana tam leži, njen obraz je sproščen. Zadovoljna je. Pomirjena. Njena naloga je opravljena. Na hitro skočim pod tuš in upam, da bo ostala tam. Kot je to ona počela pred mnogimi leti. Zamenjali sva vlogi. Kot je ona takrat sedeča na stranišču poslušala drobne korake, tako jaz zdaj poslušam kdaj bo zaropotala kovinska hojca. Nič. Vse mirno. Vrnem se k sebi. Tudi jaz sem pomirjena. Dobro mi gre.

Na hitro zaključim in se vrnem v jedilnico. Njeno dihanje je umirjeno. Na mizi prenosnik, zraven prenosnika papirji in risarski pribor. Tipke postanejo nezanimive. Barvice prevzamejo pobudo in že me več ni. Se beremo spet kdaj drugič.