Ribarije

Poletni dopust privzeto pomeni, da avto usmeriš proti morju, vanj napokaš vse kar misliš, da boš potreboval, če prostor seveda to omogoča. Selekcijo delaš, ko je prisotnih najmanj družinskih članov. Svoje najnujnejše sem spravila v osebno prtljago – nahrbtnik, ki sem ga poguznila k nogam. Skicirko, barvice, nekaj malega kozmetike, denarnico z vsemi dokumenti in telefon. Že nekaj let poskušam biti kar se da optimalna z oblačili, da imata otroka več prostora. Iz ljubega miru. Ampak skicirki in barvicam se pa ne odpovem. Ne ne ne. To pa ne.

Letošnji dopust smo prilagajali družinskim aktivnostim. Začeli smo ga s praznovanjem maminega rojstnega dne, končali s postankom pri tabornikih in enim otrokom manj. Šest dni sem se pa le uspela nasoljevati in sončiti, braniti pred komarji, predvsem pa risati.

Dušo sem si polnila z ribami. Obsedle so me ribe prestrašene, nasmejane, odsotne, prisotne… Ribe, ribarije, zaribane.